Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani, ustanovljena leta 1919, je najstarejša in največja visokošolska izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji. Pod okriljem univerze delujejo tri umetniške akademije in 23 fakultet.

Univerza ponuja široko paleto kakovostnih študijskih programov na področju družboslovja, naravoslovja, humanistike in tehnike. Programi so usmerjeni v izobraževanje vrhunskih znanstvenikov, umetnikov in strokovnjakov, ki so sposobni kritičnega razmišljanja ter delovanja v skladu s trajnostnim razvojem, idejami evropskega razsvetljenstva, humanizma in človekovih pravic.

Univerza v Ljubljani spodbuja interdisciplinarni in multidisciplinarni pristop k študiju na področju znanosti in umetnosti. Pri izvajanju svojih dejavnosti sodeluje z drugimi univerzami in znanstvenimi ustanovami ter z organizacijami iz javnega in zasebnega sektorja. Njeni raziskovalci in raziskovalne skupine so znani po svojih vrhunskih projektih na področju umetnosti, znanosti in tehnologije, tako doma kot po svetu. Univerza v Ljubljani se osredotoča tudi na pridobivanje uporabnega znanja in na samostojno pridobivanje sredstev. S tesnim sodelovanjem s slovenskim gospodarstvom in tujimi podjetji ter s partnerstvi z najuspešnejšimi domačimi podjetji in multinacionalkami nenehno razvijajo svojo tržno dejavnost.

Cilj Univerze v Ljubljani je postati mednarodno prepoznavna raziskovalna ustanova, ki s svojim delom prispeva h kakovosti življenja.

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919. Deželni dvorec v Ljubljani je ob ustanovitvi postal sedež univerze, to vlogo pa ohranja še danes. Univerza je bila prvotno sestavljena iz petih ustanovnih članic - Filozofske fakultete, Medicinske fakultete, Pravne fakultete, Tehniške fakultete in Teološke fakultete. Prvih 18 profesorjev je bilo imenovanih 31. avgusta 1919, prvi predmet na Univerzi pa je bil organiziran 3. decembra istega leta.

V obdobju med obema vojnama je univerza doživljala finančne težave, vendar se je število študentov in učiteljev ves čas povečevalo. Po koncu druge svetovne vojne so ustanovne članice razširile svoje študijske programe, da bi zadovoljile naraščajoče potrebe po strokovnjakih, v naslednjih letih pa so se Univerzi pridružile še druge fakultete. Decembra 1993 je bil sprejet Zakon o visokem šolstvu, ki je omogočil preobrazbo takratne ljubljanske in mariborske univerze v klasične evropske univerze. Ta sprememba je prinesla poudarek na znanstvenoraziskovalnem delu in avtonomiji univerz.