Biotehniška fakulteta UL

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL) je pomembno raziskovalno in izobraževalno središče, ki v ospredje svojih študijskih in znanstvenih dejavnosti postavlja naravne vire, kot so prostor, zemlja, voda, rastlinstvo in živalstvo. Biotehniška fakulteta je sestavljena iz skupnosti visokošolskih učiteljev, študentov, raziskovalcev in ostalih sodelavcev, ki skrbijo za izobraževanje, strokovno, svetovalno in znanstveno-raziskovalno delo s področja ved o živi naravi, gozdarstva, ribištva in kmetijstva ter z njimi povezanimi proizvodnimi tehnologijami in prostorskim načrtovanjem.

Biotehniška fakulteta UL v ospredje postavlja trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zaradi česar sodi med družbene institucije, ki jih potrebuje vsak narod. Fakulteta tako z veliko mero odgovornosti usposablja kakovostne strokovne in znanstvene kadre in krepi družbeno klimo za trajno sožitje med človekom in naravo. Zagotavljanje poznavanja bioloških zakonitosti, varovanje okolja in krajine, razumevanje odnosov med družbo in okoljem, varstvo naravne dediščine, pridelava in predelava kakovostne hrane, sonaravna in trajnostna raba naravnih virov ter razvoj sodobne biotehnologije so trajni cilji, katerim sledijo Biotehniška fakulteta in njeni diplomanti.

Začetki delovanja Biotehniške fakultete so povezani z ustanovitvijo Agronomske fakultete, ki je bila ustanovljena leta 1947, vseeno pa začetki določenih programov segajo dlje v preteklost. Študij biologije pod okriljem Univerze v Ljubljani tako poteka že od leta 1919, Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa je bil ustanovljen že leta 1810. Skozi leta je Agronomska fakulteta nadgrajevala svojo dejavnost, se leta 1949 preimenovala v Agronomsko in gozdarsko fakulteto, leta 1953 v Fakulteto za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo, leta 1961 pa dobila današnji naziv Biotehniška fakulteta. Do končnega preimenovanja je prišlo zaradi razvoja različnih strok biotehniškega področja, kar je izkazalo potrebo po novih študijskih programih. Tako so poleg oddelkov za agronomijo, biologijo, gozdarstvo in veterinarstvo nastali še oddelki za živilsko tehnologijo, lesarstvo in živinorejo ter leta 1996 še oddelek za krajinsko arhitekturo.

Biotehniška fakulteta je po osamosvojitvi Slovenije razširila svoje delovanje z odprtjem Biološkega središča, z uvedbo medoddelčnega univerzitetnega dodiplomskega študija mikrobiologije, z ustanovitvijo oddelka za krajinsko arhitekturo, uvedbo medfakultetnega podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine, enovitega podiplomskega študija Bioloških in biotehničnih znanosti ter z drugimi smermi, ki nagovarjajo sodobne izzive.

S tem Biotehniška fakulteta nenehno odgovarja na konstanten razvoj znanosti in tehnologij, kar zahteva stalno dopolnjevanje, razširjanje in poglabljanje določenih področij, ki naslavljajo trajnostno gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri, varstvo narave in naravne dediščine, varstvo okolja, podnebne spremembe, samooskrbo s hrano in ostala področja, povezana z vedami o življenju.